“Žganje je eden od artefaktov ljudske kulture, preko katerega lahko izvemo veliko o običajih in skupnosti podnebja, v katerem se proizvaja.
Kaluđerka je pomembna po novosti oblike sorte in po svoji aromi, torej po tem, kar vsebuje. Po eni strani bolj kompleksna, po drugi pa bolj preprosta od vsega, kar je trenutno v ponudbi. Predstavlja eno tezo, na mnogo načinov govori o eni državi in zagovarja eno estetiko.”
“Kruška Kaluđerka” (Poire de Cure, hruška Pastorjevka) izvira iz Francije. Odporna je na bolezni in škodljivce, zato jo lahko pridelujemo ekološko. Čeprav je namizna sorta z belim in sočnim »mesom«, svetlo zelena lupina te hruške ima značilen in aromatičen vonj, zato jo je bilo zanimivo predelati v žganje.
V vasi Vlakča ob vznožju Rudnika Aleksandar Kolarević prideluje žganje iz starih, trenutno preostalih 364 dreves. Družinski sadovnjak je nastal pred štirimi generacijami, konec 19. stoletja, preostala drevesa pa obrodijo ekološko pridelane neškropljene plodove.
